nazaj naprej

ločitvena črta Kvintakordi ločitvena črta ŠOLA ( Teorija 1 / Teorija 2 / Kitara )

Kvintakordi se načeloma sestoje iz I., III. in V. stopnje durove lestvice. Svoje ime so dobili ker I. in V. stopnja oklepata interval "čista kvinta". Tudi ko jih večamo in manjšamo smo še vedno v "kvinti" - saj obstajata tudi zvečana in zmanjšana kvinta.
Kvintakordi so najpomembnejši in najosnovnejši akordi. Pravzaprav so dvoji: durovi in molovi. So seveda še drugi kvintakordi, ampak dur in mol sta kot jing in jang, kot oče in mati - Ne samo da sta najpomembnejša kvintakorda, njuni "potomci" se kar naprej pojavljajo med ostalimi akordi. Več ali manj so njihovi potomci tudi ostali kvintakordi; otroci, nečaki itd, nekatere bi pa lahko poimenovali tudi za strice in tete in celo kako črno ovco z okvarjeno DNK strukturo bi se našlo, ali pa sirote brez mame in ata... Glede na šablono iz prejšnje lekcije bi kvintakordi morali biti trozvoki - in večinoma tudi so. A obstajajo tudi izjeme - pravzaprav so od petih članov družine kvintakordov kar dve taki izjemi. Pa si oglejmo celo družino kvintakordov:

ločitvena črta Dur in mol

ločitvena črta Zvečani in zmanjšani (aug, dim)

ločitvena črta Prestavljeni (sus)

ločitvena črta Z dodanimi toni (add)

 

 

 

 

ločitvena črta Kvintakordi/dur in mol   ŠOLA ( Teorija 1 / Teorija 2 / Kitara )


Če naredimo točno tako kot smo v prejšnji lekciji definirali kvintakord; torej če vzamemo I., III. in V. stopnjo durove lestvice, dobimo durov akord. Med I. in III. stopnjo je interval velika terca, med III. in V. pa mala terca. Če sedaj zamenjamo vrstni red med obema tercama, oziroma "znižamo" III. stopnjo za pol tona, dobimo malo drugačen kvintakord. To je molov akord. Tak akord bi dobili tudi če bi šablono: " I. - III. - V " namesto na durovo lestvico, položili na molovo lestvico. Toda tu se podobnost neha, zato si razliko med durom in molom raje predstavljamo kot razmerja med obema tercama; torej; "velika:mala" je dur in "mala:velika" je mol, ali s simboli: v3:m3 = dur in m3:v3 = mol. Takole pa zapišemo formuli za dur in mol:
 

I - III - V
I - bIII - V

dur
mol
Oblike zapisov in poimenovanj
Ker je dur tako pomemben in kot smo že rekli "oče" vseh akordov ga v transkripcijah z akordi ne označujemo posebej. Če je govora o C-duru zato zapišemo zgolj veliki "C", za mol pa obstajata dve vrsti zapisovanja: Velika črka osnovnega tona z dodano malo črko "m" (torej: "Cm"), ali pa zgolj mala črka osnovnega tona; torej: "c". Ker je Trzalica.com stran z bogatim arhivom akordacij slovenskih pesmi se med njimi znajdejo obe vrsti zapisa za mol. Sam imam raje zapis s črko "m" in to ravno zaradi C-mola. Tu je namreč razlikovanje med črkama "C" in "c" težavnejše. Oblika črke je praktično enaka in se obe oznaki razlikujeta le po velikosti. Ostale kombinacije so veliko bolj različne in torej tudi razpoznavne: D - d, E - e, F - f, G - g, A - a, H - h, (B - b)

Ostali svet in internet
V angleščini se duru reče major, molu pa minor. Direkten prevod v slovenščino bi torej pomenil "veliki" in "mali". To je dobro vedeti, saj je to odlično pojasnilo zakaj se za dur (major=veliki) uporablja VELIKE ČRKE, za mol (minor=mali) pa male črke. Skratka; tudi v angleščini se C-dur zapiše brez oznake, torej kot "C"; mol (minor) pa z malo črko "c" ali kot "Cm". Identično kot pri nas!
Včasih se dur in mol označujeta tudi kot trdo in mehko. Besedi dur in mol sta k nam zašli iz latinščine preko nemščine. Latinsko: mollis = mehko in durus = trd. To je etimološka razlaga. Obstajajo pa tudi zgodbice s katerimi si lahko pomagamo v dilemi.
 
  • Razlika med durom in molom je v srednji III. stopnji; če ta ton privijemo bolj na trdo, dobimo dur, če pa strune popustimo in zmehčamo, dobimo mol.
  • Naslednja razlaga pravi da imata trdota in mehkoba nekaj opraviti z onim menihom iz 5. lekcije, ki je narobe prepisal B quadratum. Ker je bil eden bolj oglat od drugega so uporabljali zapis: 'b molle' in 'b durum' za mehki in trdi B...
  • In tu je še razlaga o otožnosti mola, in živahnosti dura s katero v glasbenih šolah pitajo otroke.

 

 

 

 

ločitvena črta Kvintakordi/zvečani in zmanjšani   ŠOLA ( Teorija 1 / Teorija 2 / Kitara )


Poglejmo si zdaj najbližje sorodnike dura in mola. Kot smo že omenili, bomo višali in nižali posamezne stopnje. Najprej se bomo lotili V. stopnje. In sicer pri obeh; pri duru in pri molu. Enkrat bomo V. stopnjo dvignili, drugič pa spustili za pol tona. Imamo tele štiri možnosti:
 

I - III - #V 
I - III - bV 
I - bIII - #V 
I - bIII - bV

(+5)
(-5)
(m+5)
(m-5)
zvečan dur kvintakord
zmanjšan dur kvintakord
zvečan mol kvintakord
zmanjšan mol kvintakord

Od tehle štirih sorodnikov se dejansko uporabljajo le prvi in zadnji primer zgoraj. Torej [.]+5, ki jih imenujemo zvečani kvintakordi in [.]m-5, ki jim pravimo zmanjšani kvintakordi. Ostali so redki in eksotični, zato jih ne bomo obravnavali.
Zakaj le ti akordi? Zaradi "simetričnosti". Kar oglejte si jih! Oboji so sestavljeni iz enakih terc; Zvečani kvintakord iz dveh velikih terc, zmanjšani pa iz dveh malih. Prav tako je treba povedati, da tem akordom dajeta ime intervala, ki ju oklepata - torej zvečana in zmanjšana kvinta. Slovenska glasbena teorija te akorde sicer okrajšano označuje kot zm = zmanjšani kvintakord in zv = zvečani kvintakord, toda v praksi kitaristi teh oznak ne srečamo prav pogosto. Lahko pa jih kljub vsemu poskusno uporabimo tukaj za en pregled vseh "terčnih" kvintakordov:
 
  • dur = v3 + m3 = č5
  • mol = m3 + v3 = č5
  • zv = v3 + v3 = zv5
  • zm = m3 + m3 = zm5
 
Oblike zapisov in poimenovanj

V zgornjih flash tabelah so zvečani in zmanjšani kvintakordi poimenovani po odnosu do dura in mola iz katerih smo jih razvili; torej C-dur z zvišano peto stopnjo zapišemo kot C+5, ali včasih C#5. C-mol z znižano peto stopnjo pa kot Cm-5 ali Cmb5. Torej najprej s črko poimenujemo osnovni ton akorda (v načem primeru C), in potem povemo kaj se zgodi s peto stopnjo; se jo poveča ( + ) ali zmanjša ( - ). To logiko bomo še srečevali, zato si jo velja zapomniti. Omenili smo že zapis zm in zv, katerega pa še nikoli nisem srečal v transkripcijah...

Ostali svet in internet

V angleščini se zmanjševanju reče diminishing, zvečevanju pa augmenting. Zato v tuji literaturi in seveda na medmrežju te akorde prepoznamo po nazivu diminished - krajše dim, oziroma augmented - krajše aug. Poleg tega za zmanjšan (dim) akord obstaja še označevanje s krožcem (kot za stopinje Celzija) torej recimo pomeni isto kot Cdim. Ker je ta krožec podoben ničli ( 0 ) v superskriptu obstajajo tudi zapisi C0. Kadar se v tuji literaturi pojavi akord aug to pomeni akord +5, ki pa se ga velikokrat zapiše samo s plusom, torej akord +.
Ponovimo:
C+5
Cm-5
 = Caug
 = Cdim
  = C+
  = C°
 = zvečan C-dur
 = zmanjšan C-mol
"Enakoterčnost" zvečanega kvintakorda (aug) povzroča neko posebno lastnost ponavljanja tonov v različnih akordih. To lastnost, ki bomo srečali tudi pri sorodnih zmanjšanih septakordih, potomcih v tej lekciji obravnavanih zmanjšanih kvintakordov (dim). Omeniti velja le še, da nam bo ta lastnost prišla prav, ko bomo tvorili prijeme na kitari za te akorde, skratka zadeva bo čisto praktična. Oglejmo si podrobnejšo razlago enakoterčnih akordov.

 

 

 

 

ločitvena črta Kvintakordi/prestavljeni (sus)   ŠOLA ( Teorija 1 / Teorija 2 / Kitara )


Obdelali smo dur in mol, jima premikali (večali in manjšali) V. stopnjo gor in dol; za premikanje nam ostaja še III. stopnja. No, resnici na ljubo smo jo že premikali, ko smo iz dura delali mol. Kaj pa če se zadeve lotimo bolj radikalno? Poglejmo kaj dobimo če namesto  III. stopnje vzamemo II. stopnjo, ali celo IV. stopnjo; torej:
 

  I - II - V
  I - IV - V

sus2
sus4

Kaj opazimo? Zgornji akordi so resda še vedno kvintakordi; niso pa več "terčni". Terce smo odpravili! Resnici na ljubo je sicer interval čista kvarta (č4) povsem enak kot zvečana terca (zv3) in velika sekunda (v2) je enaka kot zmanjšana terca (zm3). Preverite v lekciji o intervalih. Toda - kot vedno, ko v glasbeni teoriji govorimo o zviševanju ali zniževanju (zmanjševanju ali zvečevanju) to zapišemo zato, da se VE kaj smo storili. In tokrat nismo nič večali in nič manjšali, ampak smo odstranili III. stopnjo in jo nadomestili z II. oziroma IV. stopnjo. Zato razmerja znotraj kvinte definiramo z sekundo in kvarto.

 

Oblike zapisov in poimenovanj

Te akorde najdemo zapisane v transkripcijah kot "sus" akorde. Ne poznam nobenega drugačnega zapisa za te akorde, razen: [.]sus2 in [.]sus4. Lahko pa jih logično, glede na povedano, poimenujemo kot kvintakordi s premaknjeno III. stopnjo. V zapisih dostikrat najdemo tudi zapis brez številk (2 ali 4). Takrat gre vedno za sus4; tako npr.: Csus pomeni Csus4.

Ostali svet in internet


ker smo oznake za "premaknjene" akorde tako ali tako prevzeli iz angleško govorečega sveta (beri interneta), tukaj ne sledi etimološka razlaga. Lahko pa povemo da je sus okrajšava od angleške besede suspended, ki pa ima ogromno pomenov:

"obešen" "izobešen" "upočasnjen" "pridržan" "zadržan" "zadrževan" "zakasnjen" "preložen" "odložen" "odlagan" "prestavljen" "prekinjen" "prekinjan" "izključen" "upočasnil" "pridržal" "zadržal" "zakasnil" "prestavil" "prekinil" "visel" "bingljal" "obesiti" "izobesiti" "upočasniti" "pridržati" "zadržati" "zakasniti" "preložiti" "odložiti" "prestaviti" "prekiniti" "viseti" "bingljati" "izključiti" "ustavil" "suspendiral" "ustaviti" "suspendirati"

Zato smo si jih za naslov tega podpoglavja izbrali kar nekaj. Pravega prevoda za tovrstne akorde ne poznam, zato bomo odslej govorili o prestavljenih akordih.

 
 
 

 

ločitvena črta Kvintakordi/z dodanimi toni (add)   ŠOLA ( Teorija 1 / Teorija 2 / Kitara )

Če kvintakordom, dodamo kak ton, s tem postanejo četverozvoki, ali peterozvoki - odvisno koliko tonov jim dodamo. Zaradi značilne osnove: " I - III - V " iz katere so nastali, so še vedno kvintakordi. Zelo jasen je tudi njihov durski ali molski izvor. So tipični potomci ata dura in mame mol... Oglejmo si formule:
 
[ ] add6
[ ] m add6

I - III - V - VI
I - bIII - V - VI
dur z dodano seksto
mol z dodano seksto
   
[ ] add9
[ ] m add9

I - III - V - IX
I - bIII - V - IX
dur z dodano nono
mol z dodano nono
     
[ ] add4
[ ] m add4

I - III - V - XI
I - bIII - V - XI
dur z dodano undecimo
mol z dodano undecimo
       
[ ] add6/9
[ ] m add6/9

I - III - V - VI - IX
I - bIII - V - VI - IX
dur z dodano seksto in nono
mol z dodano seksto in nono

To niso vsi akordi z dodanimi toni. Napisali smo samo najpogostejše. Dodamo lahko katerikoli ton, ali več tonov. Omejitve so samo v domišliji, izvedbeni tehniki (na kitari) in potrpljenju poslušalcev...

Oblike zapisov in poimenovanj


Pri zapisovanju akordov z dodanimi toni si ponavadi pomagamo z besedico add, ki je v tem zapisu sicer angleška in pomeni "dodati", a koren besede izvira iz latinščine, kjer ima isti pomen.

V stari slovenski literaturi se včasih za akorde z dodanim tonom uporablja tudi znak plus ( + ) v "superskriptu", torej zmanjšan in dvignjen; takole: C+6. Ker se plus in minus uporabljata tudi za označevanje zvečanih in zmanjšanih tonov/akordov in je uporaba tehle malih dvignjenih plusov skrajno nepraktična (samo za tale zgornji zapis v superskriptu sem porabil skoraj 15 minut), se plus v ta namen ne uporablja več.

Kadar dodajamo stopnjo, ki je večja od oktave (IX ali XI) je treba upoštevati da:

  •  VIII + II = IX
  •  VIII + IV =XI
  •  VIII + VI = XIII

 

Čudne so te rimske številke in matematika, ki iz njih izhaja. Najbrž je potrebno upoštevati dejstvo, da rimljani niso poznali ničle. Matematično vzeto,  se nahajamo v "osmiškem sistemu" - torej ne v desetiškem, niti ne v dvojiškem, ki so nam veliko bolj domači. Dejansko je osma (VIII) stopnja enaka prvi, zato je naslednja deveta torej enaka drugi, deseta, tretji, itd ... iz povedanega sledi da:

[ ]add9 = [ ]add2
[ ]add11 = [ ]add4
[ ]add13  = [ ]add6


V zgornjih parih zapisov za isti akord je rdeče označena pogostejša in običajena oblika zapisa, zeleno pa manj pogosta. V Zgornjih Flash tabelah so pravtako zeleno označene tiste stopnje, pod katerimi čepijo isti toni, kot v nazivni stopnji...

Pri akordih z dodanimi toni si včasih privoščimo tudi izpustitev besedice "add". Recimo "C add6" lahko zapišemo krajše "C6", kajti C6 je lahko samo C z dodano šesto stopnjo. Problem nastane če pomešamo Cadd9 in C9, oziroma vse akorde z neparno številko na koncu (7, 9, 11 in 13). K sreči pa so to akordi, ki jih bomo zelo zelo redko srečevali, pa tudi razlikovanje med njima zahteva izredno oster posluh. Če se učiš kitaro zato, da na pikniku odigraš par pesmic izbranki svojega srca, potem te razlika med Cadd9 in C9 ne zanima.

Pri akordih z dodanimi večimi toni včasih najdemo različne oblike zapisa; recimo: Cadd6/9 je lahko tudi C6add9...

 

 

 

 

ločitvena črta Kvintakordi/Power akordi   ŠOLA ( Teorija 1 / Teorija 2 / Kitara )


Obstaja razlog, da power akordov sploh ne bi obravnavali med akordi. Obstaja pa tudi razlog za to, da jih; in slednji je očitno nadvladal. Poglejmo si oba razloga:

PROTI:
Power akordi niso akordi, ampak navaden interval čista kvinta.


ZA:
Power akordi se tako dobro slišijo na ferštu.

Power akorde je naplavil sodobni rock, pred tem se je pač igralo kvinte, saj kvinte so power akordi. Power akordi so samo drugo ime za kvinto. To je tisti Janez, ki je postal Johnny. Kljub temu so power akordi pravi kultni fenomen in kot tak eden od nosilcev rock'n'rolla. Zato jih bomo obravnavali z vso pozornostjo.

Klikni

me

Za tiste, ki še zdaj ne veste o čem je govora;
Slavni rif "Smoke on the Water" je v bistvu niz power akordov.
Ena od najpogostejših definicij power akorda pravi: Zato, ker nima III. stopnje, nima definiranega ne dura in ne mola. Zato se temu akordi pravi tudi: "Nepopolni akord". Za tiste pozorne, ki se spomnijo kaj smo govorili o konsonanci in disonanci pri intervalih pa podatek da je kvinta poleg prime in oktave najbolj konsonantna ali po domače "sozveneča" med vsemi intervali veliko pove o tem zakaj poslušanje in igranje power akordov povzroča tako ugodje in navdušenje. Power akorde se igra predvsem na električni kitari ob uporabi moćne distorzije, ki proizvaja veliko dodatnih harmonij in zato III. stopnja, oziroma terca v kombinaciji z distorzijskimi harmonijami povzroča celo disonanco. Zato običajni kvintakordi na močni distorziji ne zvenijo dobro; Power akordi, torej gole kvinte, oziroma nepopolni akordi pa pridejo do polne veljave.

Dandanes se večina power akordov igra po treh strunah na kitari, kar bi logično pomenilo trozvočje. A v resnici je tisti tretji ton samo za eno oktavo dvignjen prvi ton, tako da ne moremo govoriti o pravem akordu. Pa si oglejmo ta interval, kot "dvozvok" in kot "trozvok"; najprej obe formuli:
 

I - V
I - V - VIII

         
Oblike zapisov in poimenovanj

Zapisa [ ]5 add8 sicer nisem še nikjer zasledil, vendar kar dobro zabeleži razliko med prvo in drugo verzijo power akorda; namreč dodano oktavo prvega tona. V resnici se power akordi vedno označujejo s [ ]5, še večkrat in še raje pa se jih zapisuje kar v tablaturah. Včasih uporabljamo tudi izraz "petica" ali "petka".

Ostali svet in internet
Kdo si je izmislil originalni angleški izraz "Power chord" sicer ne vem, toda močno sumim da so bili to kaki punkerji, ali pa vsaj metalci - vsekakor pa rockerji. Verjetno izraz niti ne potrebuje kake posebne razlage; power = moč, energija. S power akordi se pač nažiga kitarske rife in uživa v občutkih moči in energije.
nazaj naprej

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

      Znani pravijo o nas:

Orleki

Dober je občutek, da nekdo skrbi tudi za to, da pride domača glasba med ljudi. Da pa si lahko še kdo priljubljeno pesem zaigra kar sam, je pa neprecenljivo in za to skrbi portal Trzalica.com. Zelo pohvalno.
P.S. Trzalico vedno nosim s seboj in to v malem žepu na kavbojkah, priporočam tudi vam.

Vlado Poredoš (Orleki)