nazaj naprej

ločitvena črta Sestavljanje akordov ločitvena črta ŠOLA ( Teorija 1 / Teorija 2 / Kitara )


Teorija o akordih ne velja samo za kitaro, ampak za vse inštrumente, ki so sposobni istočasno iz sebe stisniti več tonov. Tisti, ki se vam zdi tole dolgočasno in nepotrebno, imate seveda prav! Preskočite lekcije o teoriji akordov in počakajte, da spišem one bolj praktične; recimo o prijemih akordov za kitaro. Začnite igrati akorde in se vse prijeme naučite na pamet - čim več = tem bolje.
Vsi tiste ki pa mislimo, da je bolje najprej vedeti zakaj jih igrati in kako jih sestaviti, se oboroženi z intervali in stopnjami, lotimo sestavljanja akordov.

Teorija pravi da so akordi sozvočje treh ali več tonov, ki so drug od drugega oddaljeni za specifičen interval - po tem jih ločujemo, prepoznavamo in poimenujemo. Osnovne akorde sestavljajo neparne stopnje durove lestvice - torej: I., III., V., VII., IX., XI., XIII., itd... Ker so intervali med temi stopnjami terce (male in velike), lahko rečemo da so terce gradniki osnovnih akordov. Obstajajo tudi akordi, ki so sestavljeni iz sekund, kvint, itd... toda za nas so najbolj zanimivi "terčni" akordi. To so vsi ti duri in moli in septime, pa tudi dimi in devetke... v glavnem vse kar najdete na netu ko iščete akorde za pesem, ki bi se jo radi naučili.
Tako kot smo iz kromatske lestvice vzeli ven samo določene tone in iz njih naredili durovo lestvico, bomo sedaj iz te durove lestvice jemali tone in iz njih delali akorde.
Pa si najprej oglejmo osnovno shemo z vsemi neparnimi stopnjami:

Zakaj pa samo do trinajste stopnje? Zakaj ne še naprej?
Ker je petnajsta stopnja natanko dve oktavi nad prvo stopnjo in bi se vse samo ponovilo.
Zadeva je videti enostavna, če bi rekli da so akordi narejeni po naslednjem receptu:
Kvintakordi:
septakordi:
nonakordi:
undecimakordi:
tercdecimakordi:
vzamemo I, III in V stopnjo
vzamemo
I, III, V in VII stopnjo
vzamemo
I, III, V, VII in IX stopnjo
vzamemo
I, III, V, VII, IX in XI stopnjo
vzamemo
I, III, V, VII, IX, XI in XIII stopnjo
ker smo vzeli 3 tone so to: trozvoki
ker smo vzeli 4 tone so to: četverozvoki
ker smo vzeli 5 tonov so to: peterozvoki
ker smo vzeli 6 tonov so to: šesterozvoki
ker smo vzeli 7 tonov so to: sedmerozvoki

 
Če bi bili akordi res takole sestavljeni bi se tale lekcija tukaj končala. Pa ni čisto tako, ker v glasbeni teoriji mrgoli izjem in je resnici na ljubo treba povedati, da bomo tudi pri akordih spet komplicirali in sploh ne bomo uporabljali samo teh zgoraj omenjenih stopenj, ampak jih bomo nižali, višali, dodajali, odvzemali... Zato je kar prav, da se spet pripravite na uporabo višaja "#" in nižaja "b". Osvežite si znanje iz 5. lekcije. V večini primerov bomo  stopnje "nižali", zato nam ne uidejo tovrstne oznake: bIII, bV, bbVII... tu pa tam pa bomo kako stopnjo tudi zvišali, recimo: #V.

Zgornjo shemo si zapomni, ker jo bomo uporabljali kot referenco, ko bomo nanjo nalagali izjeme in dodatna pravila.
Ja - res je! ... pri stopnjah bomo višaje/nižaje uporabljali pred znakom in ne za njim, kot smo to počeli pri notah, in kot bomo tudi pri označevanju akordov. Če natančno pogledate zgornjo interaktivno shemo/lestvico, boste opazili da sem spremenil nazive povišanih in znižanih tonov. Od zdaj naprej bomo uporabljali višaje in nižaje!
nazaj naprej

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

      Znani pravijo o nas:

Gušti

Super da se zbira... deli med ljudi... dejmo da se sliši... nam radio sledi..

Miha Guštin - Gušti